Dr. Fabjan razkriva: kolagen je fontana mladosti

Kazalo:

1. Kaj je beljakovina kolagen?
2. Kakšni so znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje kolagena?
3. Kateri dejavniki so najbolj usodni za izgradnjo kolagena?
4. Kako življenjski slog vpliva na izgradnjo kolagena?
5. Vloga kolagena v prehranskih dodatkih
6. Komu bi priporočil uživanje kolagena?

Miha: Doktor Matic Fabjan, najprej hvala, ker si si vzel čas za tole debato in se odzval povabilu. Prepričan sem, da bo tale posnetek zanimiv predvsem za tiste, ki želijo vplivati na svojo samozavest, predvsem pa na mladosten videz. Zakaj je temu tako, bo jasno v kratkem. Predlagam, da za začetek razkrijeva nekaj informacij o tem, kdo si ti, kakšno je tvoje strokovno znanje, s čim se ukvarjaš – predvsem zato, da vsi, ki te še ne poznajo, dobijo občutek, koga bodo v naslednjih minutah poslušali.

Matic: Hvala tudi tebi za povabilo. Z veseljem sem se odzval, sploh na temo pomlajevanja oziroma mladostnega videza. To je pravzaprav tudi moje vsakodnevno življenje. Vsak dan se srečujem z ljudmi, ki si želijo vzdrževati svojo mladost, svoj videz, ali si ga na nek način tudi izboljšati. Zakaj danes ljudje stremimo k temu? Seveda predvsem zaradi samozavesti, samopodobe, bolj smo uspešni – in to je nekaj popolnoma normalnega. Sam se kot estetski oz. plastični kirurg s tem ukvarjam, moram pa reči, da se tega poklica izredno veselim. Vsakodnevno zelo rad pomagam svojim pacientkam in pacientom, tako da me to tudi vsak dan napolni, da dobim navdih za nove dni. In tako pravzaprav izgleda moj delovnik.

Miha: Prej sva se dogovorila, da pokrijeva ozadje ene zelo zanimive beljakovine, in sicer beljakovine, ki ima močan vpliv na kakovost življenja vsakega posameznika, predvsem je pa ta beljakovina direktno povezana z mladostnim videzom.

Kaj je beljakovina kolagen?

Matic: Ja, res je. Sam se vsak dan ukvarjam s pomlajevalnimi metodami, kamor lahko štejemo tako estetsko kirurgijo, se pravi način življenja na splošno, pa tudi prehranjevanje. V samem prehranjevanju je izjemno pomembno, kaj mi vsakodnevno zaužijemo. Danes je najina tema predvsem prehrana oziroma dodatki pri prehrani. Govoriva o proteinu oziroma o aminokislinah, ki sestavljajo zelo zanimiv peptid oziroma skupek peptidov, ki se imenuje kolagen. In kolagen je ena izredno zanimiva, lahko bi rekel »substanca«, ki je za telo izredno pomembna. In kot vemo, kolagen zavzema 30 odstotkov vseh beljakovin v našem telesu, kar pomeni, da je res bistvena zgradba našega telesa. Načeloma do dvajsetega, petindvajsetega leta telo samo proizvaja t. i. endogeni kolagen. Potem pa zaradi določenih starostnih preobrazb mehanizmov, ki začnejo pešati, začne pešati tudi izgradnja lastnega kolagena. Zato je šla prehrambna industrija oziroma medicina, farmakologija, kakorkoli temu rečemo, toliko naprej, da lahko eksogeni kolagen nadomestimo – pridobimo ga iz drugih substanc, predvsem iz živalskih oziroma izključno iz živalskih preparatov, kot so koža, hrustanec in tako dalje. Ta kolagen lahko na različne načine predelamo in ga potem zaužijemo, da nam bistveno lahko nadomesti primanjkljaj naravnega kolagena, ki ga sicer sami ne proizvajamo.

Miha: Zelo zanimiv se mi je zdel podatek, da je kolagen najbolj prisotna beljakovina v našem telesu oziroma je med najbolj prisotnimi. Sam sem opazil oziroma se mi je zdela zelo zanimiva ta raznolikost. Se pravi, da ena snov dejansko vpliva na toliko različnih delov telesa. Lahko poveva kaj o tem, s čim je vse kolagen povezan? Ker mogoče ga nekateri smatrajo samo kot gradnik kože, pa ni čisto tako.

Matic: Ja, daleč od tega. Kolagen je neke vrste skupek aminokislin. Aminokisline mi v telesu pač na splošno imamo in so ključnega pomena. Samega kolagena obstaja več vrst in v telesu so trije tipi kolagena najbolj pomembni. Gradnik kolagen je zelo pomemben za kožo, kar vsak dan lahko opazimo na različnih reklamah itd., kjer se pač poudarja, da je kolagen bistvenega pomena za čvrstost kože. Seveda pa kolagen močno vpliva tudi na izgradnjo kosti, hrustanca, sklepov, las, nohtov in tako dalje. Pravzaprav je sama čvrstost določenih vezivnih tkiv med sabo izredno povezana s kolagenom in kolagen vzdržuje vso to čvrstost, tudi mišičnega tkiva.

Miha: Lahko rečeva, da je po eni strani to velik plus – da ta ena sama snov poskrbi za toliko različnih delov telesa, po drugi strani pa je to minus, predvsem zato, ker že ena sama pomanjkljivost, če lahko tako rečeva, pripelje do kar konkretnega števila negativnih posledic. In za marsikoga je težko dojeti, da toliko različnih simptomov izvira iz ene same točke. Katere so tiste najbolj očitne težave, če se oseba sooči s pomanjkanjem kolagena?

Kakšni so znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje kolagena?

Matic: Res je, kajti kot sem rekel, je kolagen nek osnovni gradnik vezivnih tkiv. Recimo koža, ki jo vsi najbolj opazimo, saj se vsak dan pogledamo v ogledalo in vidimo, joj, gube so se začele pojavljat, koža pada, nima več elastičnosti, videz ni več sijoč … Tu igra veliko vlogo kolagen, podobno tudi elastin, ki koži dajo tonizacijo, čvrstost, ki jo mi nekje do petindvajsetega leta vzdržujemo, potem se pa začne zgodba spreminjati. In ta primanjkljaj kolagena nam naredi bistvene spremembe na koži. Seveda ni samo kolagen glavni dejavnik, je tud način življenja, prehranjevanja, slabe navade, kajenje, živimo v umazanem, onesnaženem okolju … To so vse stvari, ki dodatno negativno prispevajo, kolagen pa je eden od glavnih gradnikov kože, ki pa dejansko vpliva na samo strukturo kože. Potem imamo sklepe … Ljudje začnejo po tridesetem, štiridesetem letu tarnati, da jih bolijo sklepi, imajo bolečine v mišicah, vezivih, pride do mikro poškodb … Vse to so stvari, ki so posledica primanjkljaja kolagena. Ker neka tetiva, nek ligament izgublja svojo čvrstost in elastičnost, pod določenimi pogoji poči. To so vse mikro travme, ki posledično pripeljejo do okvare sklepne ovojnice in pa bolečin, artroze in tako dalje. Poleg tega vidimo izpadanje las, kvaliteta nohtov se bistveno spremeni. V tem pogledu je kolagen bistven. Bistvena struktura.

Miha: Torej lahko zelo hitro opaziva, da je to beljakovina, ki konkretno vpliva na sam način našega življenja. Nekaj je videz, potem je pa drugo, če so težave s sklepi – to pomeni, da ne moremo več biti aktivni, kot si želimo biti, in to za sabo potegne marsikatero stvar. Ampak zanimivo je pa tud to, da vse to, kar sva naštela, marsikdo smatra kot naravni proces staranja – v bistvu pa na primanjkljaj kolagena poleg starosti vplivajo tudi številni drugi dejavniki, na katere večina, se mi zdi, enostavno pozabi oziroma jih ne želi sprejeti. Kateri so tisti za izgradnjo kolagena najbolj usodni dejavniki?

Kateri dejavniki so najbolj usodni za izgradnjo kolagena?

Matic: Izgradnja kolagena je pač povezana z nekim celotnim metabolizmom organizma. Se pravi, če je metabolizem oziroma presnova organizma nekako urejena in nam elementi te t. i. človeške tovarne funkcionirajo, bo tudi izgradnja vseh teh pomembnih struktur, ki jih telo rabi, med katerimi je tudi kolagen, dobra. V kolikor pa mi porušimo določene sisteme s svojim načinom življenja, predvsem s primanjkljajem vitaminov, mineralov, encimov, koencimov v prehrani … To so vse substance, ki nam ob primanjkljaju nekako onemogočajo normalno delovanje metabolizma. In na podlagi tega je potem naša izgradnja slabša in vse to za sabo potegne verižno reakcijo ne samo pri kolagenu, ampak tudi drugih substancah.

Miha: Všeč mi je, da se pogosto omenja, da ni vse samo odvisno od starosti, kot bi lahko sicer imeli občutek. Odvisno je tudi od samega načina življenja, predvsem tukaj mislim dejstvo, koliko se nekdo giba, kajenje – ja ali ne, stresne situacije, vnos enostavnih sladkorjev … Vse to so neki signali za telo, ki negativno vplivajo na kolagen.

Matic: Absolutno. Ja, seveda. Prehrana je bistvena – da je uravnotežena. Potem so stresne situacije, zunanji dejavniki, kot so onesnaženost, kajenje … To so vse stvari, ki niso odvisne od enega dneva, ampak se nabirajo iz leta v leto, kar potem v roku desetih, dvajsetih, tridesetih let prinese svoje posledice.

Miha: Verjetno je to potem tudi razlog, da lahko posamezniki opazijo, okej, zdaj pa je konkretna razlika – recimo med mano in med mojim vrstnikom je videz bistveno drugačen in kakovost življenja konec koncev na povsem drugem nivoju.

Matic: Absolutno, treba se je pač zavedati, da se investicija v svoje življenje začne, ko se rodimo oziroma bolje rečeno, ko se zavedamo. Vsak dan je investicija v naše življenje, do naše smrti. Kar bomo naredili dobrega za telo, se nam bo vse obrestovalo – in obratno.

Kako življenjski slog vpliva na izgradnjo kolagena?

Miha: To je pravzaprav tisto, kar tudi mi z našimi vsebinami ves čas želimo poudarjati. Ker verjetno tudi ti dobiš ta občutek, da so nekateri, ki rečejo, okej, se staramo, nimamo kaj narediti, in so potem tisti posamezniki, ki pa rečejo, v redu, tega procesa ne morem zaustaviti, ga pa lahko konkretno zamaknem.

Matic: To je res. Sam se najraje pogovarjam oziroma delam z ljudmi, ki se zavedajo, kaj vse morajo oni za to narediti. Tudi v mojem poklicu – če je nekdo nezadovoljen s svojo postavo, s svojim videzom, ne pomeni, da bom rekel, naj samo pride k meni, ker imam jaz čarobne palčke, pa ga bom začaral, da bo drugačen. Ne, to je cel proces – oseba s preveč kilogrami mi prisluhne, se dogovori, da bo shujšal določene kilograme, delal določene vaje, spremenil način življenja; ko mineta dva, trije meseci, pride popolnoma nov na pogovor. In mogoče v tistem času pride do takega nivoja, da mu lahko potem jaz ponudim korekcijo stvari, ki jih on morda zaradi svoje genetike niti ne bi mogel doseči. Se pravi sem jaz samo še tisti mali košček pri celotnem mozaiku, pika na i. Podobno pa je pri kolagenu. Ljudje se trudijo – prehrana, vse imajo urejeno, ampak njihov organizem je pač z leti postal len, metabolizem se je začel spreminjati, ampak s pomočjo nekega preparata, ki ga imajo na razpolago, lahko vseeno dodatno izboljšajo svoj videz. Da bi nekdo zgolj užival nek »preparat«, ob tem pa zanemaril svoj način življenja, pa nima smisla.

Miha: Ja, kar je najbolj nevarno, je to, da se pravzaprav večina, ki ponuja te opcije oziroma te rešitve, enostavno osredotoči samo na to. V bistvu je pa treba ljudi opozoriti, da je to samo rešitev, ki pripomore oziroma podpre neko osnovo, ki pa je, ne glede na vse, zdrav življenjski slog.

Matic: Točno to. Bistveno je, da se ljudje zavedajo, da ko imajo nek preparat, ki ga dodatno jemljejo, je to samo dodana vrednost. Ne bo jim pa ta preparat njihovega »slabega« načina življenja spreobrnil v boljši način življenja. Neuspešno.

Miha: Ni to čarobna palčka?

Matic: Ne, neuspešna metoda.

Vloga kolagena v prehranskih dodatkih

Miha: To, česar se mogoče nekateri ne zavedajo, je, da kolagen nastaja v telesu, pod pogojem, da ima organizem na voljo snovi oziroma, če jih nima, jih začne črpati iz lastnih tkiv. Potencial za nastajanje kolagena z leti upada in naša naloga je, da telesu priskočimo na pomoč s tem, da zmanjšamo vpliv teh negativnih dejavnikov, in da s hrano poskušamo dodati te ključne gradnike. Vloga prehranskih dopolnil je verjetno tudi v sami obliki – je pomembno, da je kolagen hidroliziran?

Matic: Seveda, to moramo poudariti. V hrani se kolagen sicer nahaja, a če se mi vsakodnevno z normalno hrano prehranjujemo, ta kolagen enostavno ni v taki obliki, da bi se absorbiral v zadostni meri. Zato pač obstaja kolagen, večinoma iz živalskih tkiv (kože, lusk, goveda, rib, morskih živali …), iz katerih se naredi pripravek, ki je v hidrolizirani obliki. Vedeti moramo, da mora kolagen, ki je beljakovina oziroma protein, biti v manjših »koščkih«, da jih črevesje lahko absorbira. In v tej hidrolizirani obliki, v obliki peptidov, se lažje absorbira, potem pa jih organizem nazaj sestavlja v tako velike gradnike, kot jih potrebuje za svojo uporabo oziroma potem za nadaljnjo strukturo v vezivnih tkivih.

Miha: Sicer sva to že omenila, ampak bi bilo super, če to še enkrat razloživa … Že res, da je poimenovanje kolagen enotno, ampak v bistvu je kolagenov več vrst. Ljudje si jih za lažjo predstavo lahko predstavljajo kot neke vrste lego kocke, ki služijo določenemu namenu.

Matic: Točno to. To je nekako kot lego kocke. Poznamo več tipov tega kolagena, ki je v različnih tkivih različno zastopan. Mislim, da za same poslušalce ni pomembno, kateri tip kolagena je kje, bolj je pomembno to, v kakšnih količinah je ta kolagen zastopan v vseh teh vezivnih tkivih in kje. To sva pa že prej omenila, da so to predvsem koža, kostno, mišično in vezivno tkivo. Mislim, da nam v starosti lahko zelo koristi, če se nivo kolagena vzdržuje, ker vemo, da so to eni od najbolj obremenjenih delov telesa oziroma organov. Na ta način se izognemo bolečinam v križu, kolenih, ker to so obremenjene strukture, ker jih vsak dan uporabljamo. Poleg krvožilja, ki je najbolj na udaru, je to dobra naložba za telo.

Komu bi priporočil uživanje kolagena?

Miha: Se pravi bi svojemu telesu vsak, ki obremeni svoje telo, skoraj moral priskočiti na pomoč, sploh če so to vzdržljivostni športi, ko so sklepi, mišice obremenjeni …

Matic: Ja, lahko poudariva tudi športnike, a sam bi rekel, da je za vsakega posameznika pomembno, zato ker se vsi ljudje gibljemo, vsi ljudje živimo, vsak dan določeno število kilometrov naredimo peš, niti ne štejemo, in to je vse obremenitev našega okostja, naših hrustancev, veziv, mišic, ki pa z leti začnejo pešati. Sej tudi vemo, da se naša zgradba, struktura okostja, z leti »krči«, svojo podobo spreminjamo. Zakaj? Izključno zaradi tega, ker tkiva ne dovoljujejo, da smo v taki obliki, kot smo.

Miha: Okej. Torej lahko potem rečeva, da je dejstvo, da staranja ne bomo ustavili …

Matic: Zaenkrat mislim, da ne.

Miha: Zaenkrat ne. Je popolnoma normalen proces, ampak res je pa treba poudariti potencial, ki ga ima vsak posameznik pri tem, da ta proces zamakne, če lahko temu tako rečeva, ker s tem konkretno vpliva na kakovost svojega življenja.

Matic: Jaz bi predvsem to rekel, ja, da nekako nivo življenja, kakovost življenja res dvignemo oziroma ga vzdržujemo. Z nekim preparatom, z nekim pripravkom vzdržujemo nivo kolagena, na ta način bomo pa pač vzdrževali svoj fit lifestyle, da se bo naše telo dobro počutilo. Ker že brez tega imamo toliko nekih poškodb, travm, bolečin in takih stvari, ki nam vsakodnevno kratijo spanec.

Miha: Pa verjetno drži tudi, kot sva že omenila, da se je treba res fokusirati ne z danes na jutri, ampak pogledati, kaj mogoče tak življenjski slog pomeni za pet, deset let.

Matic: Ja, to je izredno pomembno. Če bo nekdo rekel: u, zdaj sem pa že en teden zaživel drugače, spremenil način življenja, potem seveda po enem tednu ni rezultatov. To je pa stvar, ki jo je treba pač vzet v zakup – mesece in leta je treba, da se ti potem to obrestuje. Tako kot sem rekel – od rojstva se nam začne »nalagati« in se vse do smrti, in kar vložimo v sebe, nam je vse samo dano oziroma nam je »bonifikacija« za naprej.

Miha: In dejansko se je treba pač sprijazniti s tem, da ne le da samo čakamo na staranje in to, kaj se bo zgodilo, ampak je v veliki meri od nas odvisno, kako vsak naslednji dan preživimo in pa kakšna je kakovost našega življenja.

Matic: Bistveno je to, da se zavedamo, da nam je vsak dan, podarjen, in te »podaritve« si lahko nekako podaljšamo, to je to.

Miha: Vplivamo pa na to, kakšne so. Pa še enkrat mogoče: kot sva rekla, ne glede na vse bo zdrav življenjski slog vedno osnova.

Matic: To je pa tudi na splošno moj življenjski moto, ki ga vsakodnevni predstavim pacientom in pacientkam – da moramo najprej sami s sabo stvari razčistiti, potem pa se začnejo stvari nadaljevati z druge perspektive.

Miha: Super. Matic, hvala lepa.

Miha: Hvala tebi.