Domov / Nasveti / Motnje hranjenja: želja po fit postavi naj ne bo pretiravanje
 

Motnje hranjenja: želja po fit postavi naj ne bo pretiravanje

Predviden čas branja: 4 min
Napisal/a: Miha Geršič
Datum objave: 19/10/2022
Motnje hranjenja: želja po fit postavi naj ne bo pretiravanje

Motnje hranjenja veljajo za eno od bolezni sodobne družbe. To še ne pomeni, da se ženske in moški v preteklosti z njimi niso borili, le precej manj govora je bilo o tem …

No, ko govorimo o prehranjevalnih navadah, ne moremo reči, da je vsako odstopanje že bolezenska motnja …

Če razložimo na primeru: po napornem delavniku prideš domov, odpreš hladilnik in vzameš banjico sladoleda. Ne da se zaveš, postopoma poješ vse – to že spada med motnje hranjenja?

Odvisno …

Če do tega pride le občasno, ko si res brez energije oziroma imaš slab dan, to sploh ni tak problem.

Kompulzivno prenajedanje se namreč odraža v nenadzorovanem apetitu, poleg tega pa so vse tvoje misli usmerjene v hrano – vrtiš se v začaranem krogu od veselja in vzhičenosti do intenzivnih občutkov jeze, obupa in žalosti.

Če ti je situacija poznana, priporočamo, da tale zapis prebereš v celoti in odkriješ, kaj pravzaprav sploh so motnje hranjenja, kako jih prepoznamo, kakšne so posledice za zdravje, kateri so najpogostejši vzroki, in kar je najbolj pomembno – kako jih za vedno premagaš.

KAZALO:

  1. KAJ SO MOTNJE HRANJENJA IN KAJ JE ZANJE NAJBOLJ ZNAČILNO?
  2. NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE MOTENJ HRANJENJA
  3. NEGATIVEN VPLIV NA VSA ŽIVLJENJSKA PODROČJA
  4. NAJPOGOSTEJŠI VZROKI
  5. POSTOPNO IN SUVERENO DO ZDRAVIH PREHRANJEVALNIH NAVAD

KAJ SO MOTNJE HRANJENJA IN KAJ JE ZANJE NAJBOLJ ZNAČILNO?

Naj te ne zbega izraz “hranjenje”, saj gre za bolj kompleksno stvar od same hrane.

O motnjah govorimo, kadar spremenimo odnos do hrane in telesa. Predvsem gre za ponavljajoč se vzorec neurejenega in nerednega prehranjevanja, ki se v ozadju prepleta z duševnimi stiskami.

Pogosto je skupni imenovalec nizko samospoštovanje, ko se odnos do telesa spreminja glede na količino zaužite hrane, telesno maso in obliko postave.

Enostavno se v svojem telesu ne počutiš dobro, nezdrav odnos do hrane in napačni prehranjevalni vzorci pa stanje še dodatno poslabšajo.

NAJBOLJ ZGOVORNI SIMPTOMI Kaj so motnje hranjenja in kaj je zanje značilno

To, da so motnje hranjenja povezane s samim videzom, je zgolj mit. S tem so namreč povezana številna napačna prepričanja: na primer za nekoga, ki je suh in bledoličen, sklepamo, da je tudi anoreksičen. Res je, da so kilogrami eden najbolj zgovornih simptomov, še zdaleč pa niso edini.

Nekateri vedenjski simptomi so lahko osredotočeni le na težo – v tem primeru je oseba ves čas obremenjena z vnosom kalorij, nenehno izvaja restriktivne diete, ima močan strah pred pridobivanjem telesne mase, nenehno se tehta in celo ignorira občutke lakote.

Spet drugi simptomi so povezani z načinom prehranjevanja, ko oseba iz prehrane izloča določene skupine živil, razvije posebne prehranjevalne rituale, ne želi jesti v prisotnosti drugih oseb …

Potem so tu še fizični simptomi, ki z ignoriranjem omenjenih težav slej ko prej pridejo na plano: lahko so povezani s prenizko ali s prekomerno telesno težo oziroma se pojavijo kot posledica nezadostnega vnosa pomembnih hranil.

NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE MOTENJ HRANJENJA

Zdravstvena stroka za posamezno vrsto motenj prehranjevanja uporablja izraze, kot so:

Ortoreksija

  • Anoreksija – prehranjevalne navade so usmerjene v hujšanje oziroma ohranjanje čim nižje telesne teže (ki je po standardih stroke ponavadi prenizka). To osebe najpogosteje dosežejo z omejevanjem vnosa hrane, uživanjem odvajal ali s pretirano telesno aktivnostjo.
  • Bulimija – zanjo sta značilni dve skrajnosti, med katerima oseba ne najde pravega ravnovesja. Najprej zaužije ogromno količino hrane, in ko se zave, da se lahko zaradi tega zredi, se v paniki želi znebiti vse zaužite hrane, najpogosteje z bruhanjem, odvajali ali s prekomerno telesno aktivnostjo.
  • Prisilno ali kompulzivno prenajedanje – največkrat gre za napade volčje lakote, ko oseba hitro in naenkrat zaužije bistveno več hrane, kot je primerno za običajen obrok, pa čeprav ne zazna fizične lakote. Napadu prenajedanja sledijo močni občutki krivde.

Vse bolj v ospredje pa stopata še dve vrsti motenj, ki se prepletata z ostalimi:

  • Ortoreksija izvira iz pretirane težnje po čim bolj zdravem načinu prehranjevanja. Osebe imajo zelo strog prehranski režim in jedo le neoporečno, ekološko pridelano hrano.
  • Bigoreksija, za katero je značilno pretirano treniranje v želji po čim bolj mišičastem telesu. Posamezniki se pogosto zatekajo tudi k uporabi steroidnih hormonov, ki vplivajo na pridobivanje mišične mase.

NEGATIVEN VPLIV NA VSA ŽIVLJENJSKA PODROČJA

Nezdravljene motnje hranjenja privedejo do številnih bolezenskih stanj, ki se lahko razbohotijo do te mere, da resno ogrozijo življenje posameznika. Posledice se kažejo na vseh organih in organskih sistemih:

  • Kardiovaskularni sistem: Če telo strada, začne razgrajevati lastno tkivo, da ga lahko uporabi za gorivo. Mišice se razgradijo najprej, najpomembnejša mišica v telesu pa je srce.
  • Prebavila: Omejevanje hrane ali “čiščenje” z bruhanjem moti normalno praznjenje želodca in presnovo hranil, kar pogosto povzroča bolečine v trebuhu, slabost in večjo dovzetnost za okužbe.
  • Živčni sistem: Spanje je moteno, osebe s prekomerno telesno težo pa so bolj izpostavljene tveganju za spalno apnejo.
  • Endokrini sistem: Pogosto je ovirano delovanje ščitničnih in spolnih hormonov. Pomanjkanje kalorij in maščob v prehrani lahko povzroči neredne menstruacije, prenajedanje pa povečuje možnost za razvoj sladkorne bolezni, saj telo postane odporno na hormon inzulin.

Prizadeto pa ni le fizično zdravje, omenjene bolezni namreč svoj pečat pustijo tudi na mentalnem zdravju, kar posamezniki občutijo na vseh življenjskih področjih (delo, odnosi v družini, partnerski odnosi …).

Osebe se začnejo zapirati vase, težko se osredotočijo na delo, počutijo se osamljene in nerazumljene, velikokrat tudi izostanejo od marsikatere aktivnosti, saj ukvarjanje s hrano sčasoma postane osrednji del njihovega življenja.

NAJPOGOSTEJŠI VZROKI

Ko enkrat ugotovimo, kaj je razlog za nezdrave vzorce prehranjevanja, dobimo tudi odgovor na to, kako si pomagati.

Strokovnjaki so mnenja, da gre za preplet različnih dejavnikov – od nevrobioloških, razvojnih in genetskih do okoljskih in družinskih.

Morda se ti vse skupaj zdi precej zapleteno, a zaenkrat še ni dokazov, da bi bil za razvoj teh bolezni odločilen le eden od omenjenih dejavnikov.

ČUSTVENO PREHRANJEVANJE

Gre za neke vrste navado, ko se hrana na tvojem krožniku pojavi z napačnim namenom …

Namesto da s hrano potešiš dejansko lakoto, jo izrabiš zato, da potlačiš negativna čustva.

Po drugi strani pa negativna čustva lahko potlačiš tudi z nadzorom, tako da si hrano odteguješ in s tem poskusiš vzpostaviti nadzor nad svojim življenjem, čeprav v resnici nadzoruješ le svoje telo.

Kompulzivno prenajedanje

Hrana torej lahko postane regulator tvojih čustev – gre za neke vrste odvisnost, a ne od hrane, ampak od občutkov, ki ti jih hrana daje in za kratek čas zapolni čustvene vrzeli.

Če čustvenemu prehranjevanju dodamo še osebnostne lastnosti, kot je tesnobnost, slaba samopodoba, perfekcionizem, obsesivnost in nevroticizem, se začarani krog le še poglablja.

Težav se je veliko težje rešiti, če se pridruži še depresija ali anksioznost, zato je nadvse pomembno, da zaplete pravočasno prepoznaš in se jih lotiš na pravi način.

Ne smemo pozabiti niti na okoljski vzrok, ko se motnje hranjenja pojavijo kot odgovor na družbene norme.

Predvsem najstniki in mlajši odrasli so izpostavljeni pritiskom okolice, da morajo biti vitki. K temu pripomore tudi vpliv medijev in socialnih omrežij, ki poveličujejo ideal vitkosti.

POSTOPNO IN SUVERENO DO ZDRAVIH PREHRANJEVALNIH NAVAD

Če meniš, da težave vplivajo na tvoje življenje do te mere, da se vse vrti okoli hrane (kaj in koliko poješ, kdaj in s kom ješ …) in te nenehno prevevajo misli o svojem telesu (pa naj gre za telesno težo ali samo obliko telesa), je skrajni čas, da razmisliš, kako prevzeti vajeti svojega življenja in odvreči to neznosno breme.

Obstajajo različne vrste in oblike pomoči …

Tvoja naloga je, da najdeš tisto, ki ti najbolj ustreza, saj težave ne bodo izginile same od sebe.

Po mnenju strokovnjakov je uspeh zagotovljen, če izbereš kombinacijo različnih vrst zdravljenja.

Lahko se na primer udeležiš individualne, skupinske ali družinske psihoterapije, kjer ti bodo pomagali prepoznati in spremeniti nekoristne miselne vzorce – to je zelo pomemben korak, saj so motnje hranjenja povezane s psihičnimi težavami.

Za pomoč lahko prosiš tudi osebnega zdravnika. Medicinska obravnava je potrebna predvsem v primerih, ko telesna teža odstopa od normalnih vrednosti in v primeru zdravstvenih težav, ki so organizem prizadele zaradi drastičnega hujšanja ali pridobivanja telesne mase.


Deli na socialnih omrežjih

O Mihu

Napisal Miha Geršič, ki je soustanovitelj portala Popolna Postava o aktivnem in zdravem življenju, ki ga mesečno obišče več kot 100.000 bralcev, ter avtor uspešnic Popolna Vadba & Popolna vadba 2.

Preberi več o avtorju
PRIPOROČAMO
Izdelek, ki je bil uporabljen v blogu.
100% naravna mešanica 12 aktivnih sestavin s trojnim delovanjem, ki klinično dokazano podpira delovanje in zdravje tvojih jeter.
KOMENTARJI
Vsi komentarji naših zvestih bralcev
S pravimi nasveti in informacijami zmore vsak - tudi ti!
Vpiši svoj email in prejemaj brezplačne nasvete, ki so pomagali že več kot 10.000 Slovencem in Slovenkam.
Bodimo prijatelji