Kazalo:

    1. Kaj je holesterol?
    2. Katere vrste holesterola poznamo?
    3. Kako znižati povišan holesterol?
    4. Holesterol in stres
    5. Kaj je ateroskleroza?
    6. Kakšen je vpliv prehrane na delež holesterola?
    7. Statini za zniževanje holesterola
    8. Če bi morali svetovati samo 1 stvar svojim bolnikom, katera bi to bila?
    9. Kaj so trigliceridi?
    10. Živila, ki znižujejo holesterol
    11. Prehranski dodatki omega 3
    12. Priporočene vrednosti holesterola

Miha: Barbara, živijo. Najprej hvala, da si se odzvala mojemu povabilu in si vzela čas za tole debato, ki bo koristna za številne posameznike. Spregovorila bova namreč o snovi, ki je direktno povezana z enim od glavnih vzrokov za prezgodnjo smrt.

Barbara: Tako je.

Miha: Govorila bova o holesterolu in poskušala bova razbiti čim več mitov, ki trenutno begajo številne posameznike. Predlagam, da za začetek poveš par informacij o sebi, kaj počneš, kakšno je tvoje strokovno ozadje, takoj za tem pa šibava na zanimiva vprašanja.

Barbara: Moje ime je Barbara Zupančič, sem zdravnica, specialistka interne medicine. Delam v Splošni bolnišnici Jesenice in tam dobro leto, leto in pol, delam tudi v lipidni ambulanti. Tako da se veliko ukvarjam tudi s hujšanjem, maščobami v krvi.

Kaj je holesterol?

Miha: Zelo me je presenetil podatek, da se dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije sooča s povišanim holesterolom. Po drugi strani me je pa zbegalo dejstvo, da zelo malo posameznikov sploh ve, kaj holesterol je in zakaj se v telesu nahaja. Mogoče bi s tem začela – da postaviva neke temelje in razkrijeva oziroma definirava več podatkov o sami snovi.

Barbara: Holesterol je zelo pomembna stvar za telo, je gradnik živcev, je gradnik za možgane, tako da to vsi rabimo. Kako pridemo do tega holesterola, sta pa dve poti. Ena je, da ga vnesemo s hrano, druga pa je, da ga naše telo naredi. Tudi vegani, ker načeloma ne uživajo živalskih snovi, sami proizvedejo holesterol, ker ga potrebujemo.

Miha: To je že eden izmed podatkov, ki verjetno marsikoga preseneti. Se pravi je holesterol dejansko na telesu prijazna snov, telo ga samo proizvaja in je praktično nujen za nemoteno delovanje našega organizma. Če se ne motim, tudi za kreiranje določenih hormonov … V povezavi s testosteronom, je tako?

Barbara: Tako.

Katere vrste holesterola poznamo?

Miha: In pravzaprav tukaj midva že na nek način razbijeva prvi mit, da je holesterol na splošno slab. Hkrati prideva do druge ugotovitve, da pravzaprav poznamo več vrst holesterola. Včasih, ko mi nekdo pove, da ima povišane vrednosti holesterola in ga potem vprašam, katerega holesterola, sploh ne ve, o čem govorim oziroma kaj sprašujem. Kakšne so te osnovne oblike, se pravi dobri in slabi holesterol, kot večkrat zasledimo v medijih?

Barbara: Mi načeloma v krvnih preiskavah gledamo štiri parametre. Eno je celokupni holesterol, ki je tako rekoč seštevek še vseh ostalih treh, eno je dober holesterol – HDL, en je slab holesterol – LDL, eno so pa trigliceridi.

Miha: Torej dejansko to potem pomeni, da lahko pridemo tudi v situacijo, ko je holesterol treba tudi povišati, ne samo znižati?

Barbara: Tako. To je pa veliko težje.

Miha: Na drugi strani pa so večinoma glavni primeri tisti, pri katerih je treba holesterol znižati?

Barbara: Tako.

Kako znižati povišan holesterol?

Miha: In kateri so glavni dejavniki, da sploh pride do povišanih vrednosti holesterola?

Barbara: Tako kot vse bolezni so tudi tukaj lahko oblike primarne, se pravi, da je problem telo samo, in sekundarne, se pravi, da so problem druge bolezni. Primarne so dedne oblike povišanega holesterola v krvi, kjer so motnje pravzaprav v dedni zasnovi. Pride do mutacij, zaradi česar telo prekomerno proizvaja holesterol. Drugo je pa, ko se hiperholesterolemija oz. povišane vrednosti holesterola pojavijo pri določenih boleznih. To so sladkorna bolezen, prevelika telesna teža, pomanjkljivo oz. premajhno delovanje ščitnice, razne ledvične bolezni, tudi jetrne bolezni.

Miha: Pa se ti zdi, da je glavni vzrok za takšno situacijo primarni razlog, ali pa je to mogoče ta sekundarni, ki je verjetno povezan z življenjskim slogom?

Barbara: V večini je problem sekundarni – zaradi premalo telesne aktivnosti, prevelikega vnosa živalskih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov.

Miha: Se pravi lahko prideva do nekega zaključka, da bi dejansko to stanje sami zelo hitro rešili, če bi poskrbeli za zdrav življenjski slog?

Barbara: V večini primerov, razen v tistih primerih, ko je to motnja v dedni zasnovi.

Holesterol in stres

Miha: Omenila sva stopnjo telesne aktivnosti in prehrano. Kakšno vlogo pa odigra stres?

Barbara: Tudi pri stresu se poviša vrednost slabega holesterola v krvi.

Miha: Mogoče zaradi tega, ker pride do povezave med holesterolom in kortizolom?

Barbara: Tudi zaradi tega.

Miha: Stresne situacije mogoče nekateri razumejo predvsem kot tiste “klasične”, ampak verjetno med te stresne situacije midva lahko umestiva konec koncev tudi slabe odnose, nekakovosten počitek, vse te vzroke, ki prav tako vplivajo na stresno situacijo.

Barbara: Ni samo služba, tudi medsebojni odnosi so problem, ja. Pa seveda predolg delovnik, to, da ljudje nosijo tudi službene probleme domov in ponoči ne spijo zaradi tega, tudi vse to vpliva.

Miha: To se mi zdi res ena taka situacija, o katerih se premalo govori, po drugi strani so pa določene raziskave pokazale, kar sem uspel pogledati, da je stres zelo, zelo močan faktor pri samem deležu holesterola v našem organizmu.

Barbara: Stres je pravzaprav bolj nevaren, ker vpliva tudi na poškodbe žilne stene. Sam holesterol, kot sva prej povedala, mi rabimo. Rabimo ga za živce, za obnovo živčevja, za obnovo možganov, narobe pa je, ker gre zaradi poškodbe v žilni steni v žilno steno in dela obloge. Tukaj je stres velik dejavnik, ki vpliva na te poškodbe.

Miha: Se pravi naju to potem pripelje do stanja, ki ga imenujemo ateroskleroza, kajne? Bi lahko to razložila na primeru, da si lažje predstavljamo, kaj to je?

Kaj je ateroskleroza?

Barbara: Ateroskleroza je tiha bolezen. Zdravniki jo zaznamo šele takrat, ko se pojavijo zapleti, se pravi možganska kap, srčna kap, angina pektoris, periferna arterijska bolezen. Do teh dogodkov pa je lahko sama bolezen tiha. Nekatere študije so dokazale, da se že pri ljudeh v starosti od dvajset let pojavljajo poškodbe na žilnih stenah. Ko pride do poškodbe žilne stene, vrednost slabega holesterola v krvi pa je prevelika, se ta začne v to žilno steno vnašati in ožiti svetlino žilne stene.

Miha: Se pravi, če popolnoma posplošiva, je dejansko zaradi tega otežen krvni pretok, kar potem verjetno naprej vpliva na sam pritisk?

Barbara: Tudi na pritisk, vpliva pa predvsem na to, da določenim organom začne primanjkovati kisika med fizično obremenitvijo. To poznamo kot angino pektoris. Če pa se ta žilna stena nato še rani, se ta holesterol izpostavi – naredi se strdek, tako kot na rani na koži, in zapre steno. To potem pripelje do možganskega infarkta ali srčne kapi.

Miha: Pa se to zgodi zato, ker se žila do konca zoži, ali mogoče zaradi tega, ker ta strdek lahko zapusti to mesto in potuje naprej?

Barbara: Oboje. Lahko je embolična, se pravi, da odleti, ali pa je trombogena, se pravi, da tam ostane in tam zapre.

Miha: Zanimivo se mi je zdelo to, da gre za tiho bolezen oziroma tiho stanje. Verjetno bi to lahko prej definirali, če bi redno opravljali neke teste, ali je to neizvedljivo?

Barbara: To je zelo težko napovedati. Referenčne ambulante, ki so se v Sloveniji dobro vzpostavile, že pri 30-, 35-letnikih iščejo povišane vrednosti holesterola, krvnega sladkorja. Pri tistih, ki imajo povišane vrednosti holesterola, nezdrav življenjski slog, kadijo … lahko sklepamo, da se nekaj takega začenja, ampak je pa to težko opredeliti, saj ni ene specifične preiskave. Sicer obstajajo razne študije, delajo tudi znotrajžilni ultrazvok, ampak to ni splošno razširjena praksa.

Miha: Bi lahko skozi te informacije, ki jih dobimo na pregledu, vedeli, ali imamo aterosklerozo ali ne?

Barbara: Ne. So ljudje, ki celo življenje kadijo, so diabetiki, predebeli, pa ne bodo nikoli razvili ateroskleroze. In so ljudje, ki zdravo živijo, pa jo imajo vseeno. Nekaj je tudi genetika – tisto, kar prinesemo s sabo na svet.

Miha: Torej dejansko obstaja možnost, da imamo povišan holesterol, pa nimamo negativnih posledic na samih žilah?

Barbara: Tudi te variante obstajajo.

Miha: Zelo zanimivo. Omenila si, česar nisem vedel, da se tudi pri tako mladih ljudeh že začenjajo pojavljati te težave. Pa se ti zdi, da se to pojavlja zdaj, ali se je tudi v preteklosti?

Barbara: Verjetno je bil kakšen posameznik tudi v preteklosti, ampak to je načeloma bolj bolezen našega časa. Tudi najstniki so zasedeni, se premalo gibljejo, uživajo nezdravo hrano in to vse privede do tega.

Kakšen je vpliv prehrane na delež holesterola?

Miha: Torej je tukaj dejansko življenjski slog zelo močan faktor. Kakšen pa je dejansko vpliv same prehrane na delež holesterola? Večkrat zasledimo polemiko, recimo o holesterolu in jajcih. Načeloma so ljudje prepričani, da če pojemo toliko in toliko jajc, to lahko vpliva na povišan delež holesterola. Jaz sem recimo na svojem primeru videl, da te stvari ne držijo – kljub visokemu vnosu (ob zdravem življenjskem slogu) so bile vrednosti holesterola pri meni popolnoma normalne. Glede na to, da organizem sam proizvaja holesterol – če ga mi dodamo še s hrano, se proizvodnja potem v telesu spusti? Kakšna je ta povezava?

Barbara: Odvisno od našega metabolizma. Če imamo eno od teh osnovnih bolezni, ki sem jih prej naštela, je motena proizvodnja, se pravi gre za prekomerno nastajanje holesterola že v osnovi. Če človek poleg tega še nezdravo živi, se ta vrednost poveča. Če pa vrednosti holesterola že v osnovi niso preveč povišane, pa tudi zunanji vnos ne bo zvišal vrednosti holesterola recimo s 4 na 7. Procentualno sicer se poviša, ampak recimo tisti ljudje, ki imajo visoke vrednosti, jih imajo zaradi dedne motnje v proizvodnji. Kar pomeni, da nimajo vsi veliko “rezerve” pri prehrani.

Miha: Torej nekateri potem sploh nimajo toliko možnosti, da samo s spremembo prehrane vplivajo na nižji delež holesterola. Kako pa dejansko ukrepate, ko pride do situacije, da je ena od vrednosti holesterola v nepravih okvirih? Prej sva že omenila, da je v bistvu zelo težko povišati enega od holesterolov, se pravi verjetno dobrega. To počnemo na kakšen način?

Barbara: Zdrav življenjski slog. Opustitev kajenja, normalna telesna teža, telesna aktivnost …

Miha: Pa pri slabem holesterolu?

Barbara: Tudi ta se poviša, če se tega ne držimo.

Statini za zniževanje holesterola

Miha: Kdaj pa pridejo potem v igro ti zloglasni statini, ki se jim nekateri izrecno odpovedujejo, drugi se zavedajo, kakšen vpliv imajo?

Barbara: Ko dobimo bolnika, ki ima povišane vrednosti holesterola, je važno, katere so pridružene bolezni in koliko je star. Načeloma se izračuna, kakšna je verjetnost, da pri njih v naslednjih 10 letih pride do možganske kapi ali srčnega infarkta. Glede na dobljeni odstotek se potem uvajajo statini. Če bi recimo imela jaz povišane vrednosti holesterola pri svoji starosti, bi se mi najprej “predpisal” zdrav življenjski slog, potem bi se verjetno še malo počakalo, preden bi se šlo na statine. Medtem ko pri tistih bolnikih, ki imajo pridružene bolezni, prej začnemo s statini, še posebej pa pri tistih, ki so dogodek že utrpeli – vsakemu bolniku po možganski ali po srčni kapi se svetuje statin, tudi če ima normalne vrednosti holesterola.

Miha: Imaš mogoče občutek, da se pri določenih primerih statine svetuje prehitro oziroma bi se dalo več narediti s spremembami pri življenjskem slogu? Ali pa to načeloma odpade, ker je zelo težko slediti posameznikom, ali so te spremembe vpeljali ali ne?

Barbara: V Sloveniji imamo referenčne ambulante, kjer je medicinska sestra, ki vidi laboratorijske izvide, ne more pa napisati recepta. Zato vedno najprej svetuje zdrav življenjski slog, preden bolnika pregleda zdravnik, razen če so vrednosti zelo visoke. Vmes zato načeloma mine nek čas. Medicinske sestre v referenčnih ambulantah veliko vedo, poznajo vse te “konservativne” ukrepe, svetujejo, človeku pustijo čas, da je pripravljen. Bolnik lahko od tam veliko odnese in tudi sam veliko spremeni, kar pomeni, da lahko pride do tega, da ne rabi statinov.

Miha: Z zdravim življenjskim slogom lahko preprečimo številne težave, ki so povezane z visokim holesterolom, pa sem se spraševal, ali je mogoče razlog, da premalo ljudi te nasvete upošteva, tudi ta, da se o tem premalo govori? Imaš občutek, da bi lahko še več naredili na tem?

Barbara: Težava pri nasvetih je, da se jih je pretežko držati. Ko je človek v stresu, ko nima časa, bo pojedel nekaj na hitro, ne bo šel za tistih 30 minut na telovadbo … Pretežko se je tega držati. Takšne so izkušnje z bolniki.

Če bi morali svetovati samo 1 stvar svojim bolnikom, katera bi to bila?

Miha: Če bi morala svetovati eno stvar, recimo ali je to prehrana, telesna aktivnost, ali manj stresa, katera se ti zdi v prvi fazi najbolj smiselna? Omenila sva, da je zelo težko vse to vpeljati, pa se lahko mogoče lahko nekdo ustraši, da mora poskrbeti za ogromno stvari – ampak verjetno so že določene postopne spremembe tiste, ki bodo počasi vplivale na same vrednosti in so zato smiselne. S čim je mogoče najbolj smiselno začeti oziroma katere stvari bi bilo super najprej odstraniti iz življenja oziroma življenjskega sloga?

Barbara: Dobro vprašanje … Mislim, da je to telesna aktivnost. Da se človek navadi biti telesno aktiven – tako bo znižal vrednost holesterola in telesno težo. Je pa seveda tukaj pomembna tudi prehrana. Če bo nekdo šel teč za recimo pol ure, potem pa pojedel 200 g napolitank, sigurno ni zase veliko dobrega naredil.

Miha: Ko sva ravno omenila napolitanke – se ti zdi, da so enostavni sladkorji bolj nevarni, ali so nasičene maščobe tiste, ki imajo močnejši vpliv na povišano vrednost holesterola?

Barbara: Oboje. Eno z drugim oziroma v kombinaciji.

Miha: Prej sva že omenila statine. Večkrat vidim, da posamezniki dobijo ta zdravila, in je to edina stvar, ki jo spremenijo v svojem življenju. Verjetno je tukaj tudi zelo pomembno, da se zavedajo, da statini niso čudežna rešitev in da je ne glede na vse treba spremeniti tudi življenjski slog.

Barbara: Ja, to je pa pri bolnikih pogosto tako, da se tistega, kar je težko, po navadi ne lotijo. Pojejo tableto statina in so “rešeni”, vsaj zdravnik jim da mir. Je lažje. Ena tableta jih v bistvu “zaščiti”. Ni jim treba iti na sprehod, ni se jim treba odreči stvarem, ki jih imajo radi, recimo v prehrani … Stres je pa tako taka stvar, se mi zdi, ki jo je najteže spremeniti.

Miha: Se strinjam, da je stres definitivno tisti, ki ga je najtežje nadzorovati, se mi pa zdi, da bi bilo še vseeno zelo priporočljivo, da bi posamezniki skupaj z zdravili, ko dobijo informacije, da so vrednosti holesterola povišane, začeli vsaj postopoma spreminjati svoj življenjski slog. Kot sva omenila, je zelo težko z danes na jutri narediti neke konkretne spremembe, a verjetno bi že zmernost pri vnosu, pri količinah, konkretno vplivala na samo situacijo.

Barbara: Seveda.

Miha: Torej bi bilo tu dejansko smiselno pripraviti mogoče nekoliko bolj preproste nasvete, da bi to ljudje lahko lažje začeli upoštevati.

Barbara: Ja, mogoče z malo manjšimi cilji. Sama sem včasih delala v diabetološki ambulanti in vedno smo rekli: “Shujšajte, shujšajte”. Dejansko pa je treba shujšati recimo za 10 odstotkov telesne teže v naslednjega pol leta. To je ena taka teža oz. številka, ki se jo da doseči in vzdrževati. Če je seveda do nje pripeljal zdrav življenjski slog, ne pa recimo stradanje ali pa kaj podobnega.

Miha: To se mi zdi zelo pomembno – da se posameznikom mogoče bolj jasno definira, kaj je sploh treba doseči v nekem točno določenem obdobju. Večkrat namreč zasledim, da je nekdo dobil navodila, da mora shujšati, ne pa tudi, na kakšen način, v kolikšnem času, za koliko kilogramov in tako naprej. Jasno, da so potem posamezniki zbegani, in lahko se zgodi, da v želji, da bi zelo hitro prišli do rezultata, svojemu telesu naredijo še več škode. Zaradi zgrešene strategije v stresni situaciji lahko pojejo premalo hrane, lahko se zaradi teh zgrešenih korakov tudi slabše počutijo in tako naprej. Se pravi – za nekoga, ki dobi informacijo, da so njegove vrednosti holesterola povišane, je zelo pomembno, da razume, kako ključna je sprememba življenjskega sloga. Poleg tega – če se predpiše neka zdravila, je verjetno smiselno, da se upošteva navodila zdravnikov, ki imajo vse potrebne podatke, da določijo, ali je to smiselno ali ne. Poleg tega bi izpostavil tudi to, da je ne glede na vse super, če se da te vrednosti spremljati. Je smiselno, da bi oseba recimo na vsake 3 mesece ali pa pol leta naredila pregled in določila vrednosti holesterola v krvi, ali je to nesmiselno na tako kratko obdobje?

Barbara: Odvisno. Če smo v tem času nekaj novega uvedli, jaz mislim, da je smiselno. Če recimo vidimo, da imamo danes slabega holesterola 5, si dajmo tri mesece časa. V tem času se bo redna telesna aktivnost poznala, pa tudi prehrana, če se je bomo držali. Takrat je smiselno preveriti, ali so ti ukrepi učinkoviti, ali pa recimo, če se vmes terapija uvede, potem je smiselno. Če pa človek ničesar ne spremeni, potem tudi ne gre pričakovati, da bo to čez tri mesece drugače.

Miha: To je zelo dober point, zato ker nekateri dobijo občutek, okej, če se bom pa večkrat pregledal, potem bo situacija boljša, ampak …

Barbara: Na žalost ni, ne.

Kaj so trigliceridi?

Miha: Še eno stvar sva prej omenila, in sicer trigliceride. Imamo torej HDL, LDL in trigliceride. Kakšna pa je tu povezava oziroma kakšno vlogo igrajo trigliceridi? Se pravi, kako se razlikujejo od holesterola?

Barbara: Trigliceridi so ena taka frakcija holesterola, ko se ta vnese v telo. Trigliceridi tudi vplivajo na aterosklerozo, vendar ne v takem deležu kot LDL holesterol. Če so visoki, pa lažje povzročijo vnetje trebušne slinavke.

Miha: Okej, visoki trigliceridi, se pravi najslabša kombinacija. Imamo sploh lahko visok slab holesterol in solidne trigliceride?

Barbara: Lahko, lahko.

Miha: Torej je tukaj ogromno možnosti in je zelo težko točno določiti, katera kombinacija bo imela najslabši vpliv.

Barbara: Tako, ja. Je pa izjemno redko, da je povišan slab holesterol in tudi dober holesterol, običajna kombinacija je eden nizek, drugi visok.

Miha: Verjetno tudi te kombinacije načeloma ne povejo točno, ampak vsaj malo nakažejo, kakšen je življenjski slog posameznika?

Barbara: Ni nujno. Žal se ne da posplošiti stvari. Vseeno je, vsaj pri nas na pregledu, treba ljudem verjeti, če rečejo, da so vsak dan telesno aktivni, da so pač vsak dan telesno aktivni. Ne moremo jih “loviti” na vrednosti holesterola, ker imajo lahko tudi tisti, ki so vsak dan telesno aktivni, zelo nizke vrednosti HDL holesterola.

Živila, ki znižujejo holesterol

Miha: Tukaj je še vedno zelo težko slediti vsem tem pomembnim dejavnikom. Še ena stvar, ki jo morava razčistiti – živila, ki se oglašujejo kot tista, ki znižujejo holesterol. Recimo – zanimivo se mi je zdelo, da so določene margarine oziroma masla, na katerih piše, da znižujejo holesterol … Se mi zdi, da potem ljudje dobijo občutek, okej, več tega kot pojem, nižji bo moj holesterol. A je sploh smiselno, da je take stvari dovoljeno oglaševati?

Barbara: Margarine so rastlinskega izvora, zato v njih ni holesterola. In če so ljudje navajeni, da si namažejo kruh oziroma da za pečenje uporabljajo maslo, potem pa ga zamenjajo z margarino, seveda holesterola ne vnesejo v telo. Tako da na en način je v redu. V katerih margarinah so tudi omega-3 nasičene maščobne kisline, ki pa dokazano zmanjšuje trigliceride, sicer ne v taki meri kot zdravila, ampak sovplivajo na trigliceride. Tako da nekaj resnice je v tem, a tudi tu moramo biti zmerni, ker gre vseeno za vnos maščobe v telo.

Miha: Prvič je to, da je to vnos maščob v telo, drugi problem pa je verjetno tudi ta – če so omega-3 dodane je sicer super, drugače pa neugodno razmerje med omega-3 omega-6 ne vpliva najboljše na aterosklerozo. Omega-3 maščobne kisline so izredno pomembne za počutje oziroma za zdravje nasploh. Tukaj imamo pa načeloma malo težav, ker je pa zadosten delež omega-3 z našo prehrano težje vnesti v telo, ker so po navadi vir predvsem ribe …

Barbara: Tako, mediteranska prehrana na splošno.

Prehranski dodatki omega 3

Miha: Tukaj potem lahko pridejo v igro razni kakovostni prehranski dodatki – ti bi verjetno najlažje pripeljali do nekega ugodnega razmerja med omega-3 in omega-6.

Barbara: Tako je, zato jih tudi kot dodatek k zdravilom svetujemo tistim, ki imajo povišane samo trigliceride.

Miha: Plus, seveda, zdrav življenjski slog. V kolikšnem času pa načeloma opazite, da pride do sprememb? Če bi recimo oseba konkretno spremenila življenjski slog, bi lahko že v enem mesecu videla konkreten upad holesterola, ali je tukaj spet genetika tista, ki zelo pomembno vpliva?

Barbara: Genetika je izredno pomembna, ampak načeloma mi kontroliramo na tri mesece, da je res učinek. Je pa res, recimo pri tistih, ki imajo zelo visoke vrednosti holesterola, pade recimo s 5 ali pa s 7, pade v dveh, treh mesecih za 2, če se človek še naprej drži ali pa če jemlje zdravila, pa potem še dodatno upada. Tako da v manj kot treh mesecih ne kontroliramo, bi se pa verjetno že poznalo.

Priporočene vrednosti holesterola

Miha: Nisva omenila, kakšne so zdaj trenutno priporočene vrednosti. Zasledil sem tudi že zgodbe, da naj bi bil farmacevtski lobi tako močan, da je te vrednosti začel spuščati, da se je prodaja zdravil bistveno povečala. Tukaj sta verjetno vedno dve zgodbi. Kakorkoli – kakšne so trenutno priporočene vrednosti?

Barbara: Za tiste, ki nimajo pridruženih bolezni oziroma je to primarna preventiva, se pravi ni prišlo do zapletov ateroskleroze, je vrednost slabega holesterola pod 3,6 milimola na liter.
Za tiste, pri katerih pa je to sekundarna preventiva, je pa pod 1,8 milimola na liter, kar je pa v bistvu zelo težko doseči. Pri tistih, ki so imeli več zaporednih teh dogodkov, pa celo pod 1,4.
Po študijah so dokazali, da nižji je holesterol, boljše je oziroma se prepreči več morebitnih nadaljnjih dogodkov. Ker mi pri tistih, ki so dogodke utrpeli, vemo, da imajo aterosklerozo, in vemo, da so še enkrat bolj ogroženi, da se jim dogodek ponovi, kot tisti, ki tega dogodka niso utrpeli.

Miha: Okej, zanimivo. Se pravi se je treba zavedati, da je holesterol snov, ki je nujna za nemoteno delovanje našega organizma, da poznamo več vrst holesterola, da izključno podatek “imam povišan holesterol” še ne pove vsega, poleg tega je treba prevzeti odgovornost nase, ker je pri večini razlog za povišane vrednosti holesterola nezdrav življenjski slog in treba se je verjetno zavedati tudi, da so posledice, če to dejansko spregledamo, zelo, zelo hude.

Barbara: Tako je, tudi srčna kap, možganska kap se lahko izideta brez posledic, s hudimi posledicami ali celo s smrtjo.

Miha: Ja, tukaj imam občutek, da posamezniki nekako poskušajo te stvari prelagati na okolje, na genetiko oziroma niso pripravljeni prevzeti odgovornosti, pa se mi zdi, da bo to v prihodnje zelo pomembno, da o tem še več povemo, na to še večkrat opozorimo. Barbara, hvala za vse informacije in upam, da še kdaj spregovoriva kaj na temo holesterola.

Barbara: Prosim. Hvala za vabilo.

PRIPOROČAMO

Golden TREE Omega 3 TG

O AVTORJU

Avtor

Miha Geršič

Miha Geršič je soustanovitelj portala Popolna Postava o aktivnem in zdravem življenju, ki ga mesečno obišče več kot 100.000 bralcev, ter avtor uspešnic Popolna Vadba & Formula Popolne Postave. S svojo ekipo strokovnjakov je v boju z odvečnimi kilogrami pomagal že več kot 10.000 Slovencem in Slovenkam. Poglej več...»